Človekovi posegi v naravno okolje so vse bolj očitni, tako na globalni kot na lokalni ravni. Vse okoli nas se počasi spreminja in marsikaj tudi izginja.

Ko opazujemo področje ohranjanja narave, marsikje ne moremo mimo načina kmetovanja. Kmetijstvo ima v Sloveniji odločilno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in tako velikokrat omenjene krajinske pestrosti. Hkrati način kmetovanja bistveno sooblikuje stanje biotske raznovrstnosti, enega ključnih kazalcev kvalitete življenjskih prostorov zavarovanih območij.

Tudi na območju Kozjanskega regijskega parka se v okviru upravljanja posvečamo dejavnostim kmetijstva s ciljem, da ohranimo raznovrstne rastlinske in živalske vrste, številne raznolike življenjske prostore in tako ohranjamo mozaično krajino, ki ima identiteten značaj. Posebej želim poudariti, da lahko dosežemo kvalitetno naravno ohranjeno krajino, le s tesnim sodelovanjem med upravljavci zavarovanega območja in deležniki, katerim je osnovna dejavnost kmetijstvo.

Sadjarstvo je bilo na območju Kozjanskega parka, to je Kozjanskega, Obsotelja, Bizeljskega, Pišečkih in Sromeljskih goric pomembna tradicionalna kmetijska gospodarska panoga. Številna posamezna tudi večstoletna visokodebelna sadna drevesa danes stojijo v krajini kot drevesni očaki in skrbijo za ekološko in krajinsko pestrost prostora. Ta posamezna drevesa se nahajajo na senožetnih travnikih, pašnikih, v okolici domačij in pričajo, da je bilo nekdaj tod okoli precej več manjših ali večjih sadovnjakov. Marsikateri manjši sadovnjak so lastniki oskrbovali in negovali prav zaradi ekološke osveščenosti. Sadje uporabljajo za samooskrbo, tržne viške pa prodajajo kot sadje za predelavo. V travniških sadovnjakih, kjer opažamo tradicionalno obliko travniško-sadjarske rabe zemljišč, je značilna ta dvonamenska raba. Se pravi paša ali košnja ob sočasni pridelavi sadja. Ob novih pristopih celovitega obravnavanja prostora tudi travniški sadovnjaki dobivajo krajinotvorni, okoljevarstveni in naravovarstveni pomen.

Velika pestrost sadnih vrst in sort v sadovnjakih nam pripoveduje o skrbnem delu, osveščenosti, znanju kmetovalcev, pomembnem viru dohodka, tudi nuji za preživetjem, saj so ljudje s sadjem pomagali premagovati lakoto. Ko omenjam veliko pestrost sadnih vrst in sort, imam v mislih predvsem stare sorte jabolk in hrušk, ki so najbolj zastopane. V kolekcijskem nasadu, ki smo ga ustvarili pred nekaj leti smo številne sorte ohranili predvsem z namenom, da vzdržujemo zakladnico genskega materiala in tako prispevamo k biotski raznovrstnosti.

Travniški sadovnjaki so zasajeni na strmih in manj vrednih zemljiščih. Lastniki so jih že v preteklosti umikali na zemljišča, kjer ni bila mogoča intenzivnejša obdelava. Le na posameznih večjih sadjarskih kmetijah so jih sadili na kvalitetnejša zemljišča. Na trajnem travinju z različnimi talnimi razmerami in vrstami tal je značilna velika vrstna pestrost. Tu živijo številne živali v tleh, žuželke in ptice v krošnjah, mahovi, lišaji in gobe na deblih dreves. Travniški sadovnjaki oblikujejo edinstven življenjski prostor za vrste, ki so vezane na odprto kulturno krajino, se pravi na ekstenzivne travnike in visokodebelna sadna drevesa. Med te vrste sodijo tudi redke in ogrožene vrste.

Visokodebelna sadna drevesa in travniški sadovnjaki so del tradicionalne podeželske kulturne krajine. Vplivajo na lokalno mikroklimo. Ob številnih napovedih o klimatskih spremembah v bodoče in ob že doživetih neurjih so me prepričali o njihovi proti erozijski vlogi, ki so jo opravili predvsem na strmih kmetijskih zemljiščih. V raznoliko obdelani kulturni krajini, kjer se prepletajo gozdne površine in kmetijska zemljišča, pomenijo travniški sadovnjaki blag prehod med gozdom in travnikom. Podoben blag prehod med objekti in obdelanimi kmetijskimi zemljišči opravljajo tudi kadar se nahajajo v okolici zaselka, domačije. Kadar jih srečamo v okolici domačije lepo zakrivajo gospodarska poslopja in jih hkrati varujejo kot proti vetrni pasovi.

Prav gotovo imajo sadna drevesa in travniški sadovnjaki veliko estetsko vlogo v krajini, saj s svojo prostorsko pojavnostjo prispevajo k vizualni pestrosti in členjenosti prostora. Najdemo posamezna drevesa, posamezne nasade v odprti krajini ali sadne drevorede ob cestah, javnih poteh in med mejnimi parcelami obdelanih kmetijskih zemljišč, ki sooblikujejo visoko turistično doživljajsko vrednost krajine zavarovanega območja.

Kot strokovni sodelavec v Kozjanskem parku sem se prvič s tovrstnimi trajnimi nasadi srečal ob izvajanju mednarodnega projekta z naslovom Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine, v okviru katerega smo zasadili prvi manjši drevored starih sort hrušk. Sajenje sadnega drevja ob poteh je vpeljala že Marija Terezija. V časih peš hoje in živinskega tovornega prometa je bilo sadno drevje ob poteh zelo pomembno, saj je nudilo senco in hlad popotnikom ter tovornim živalim, lačnim pa dajalo hrano. Drevoredi nakazujejo smer v prostoru in pomagajo pri prostorski orientaciji.

V Javnem zavodu Kozjanski park se skrbno ukvarjamo s travniškimi sadovnjaki že od leta 1999, kjer smo se z novimi vsebinami in pristopi do projektnega dela vključili v nacionalni projekt Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji. Ena od vsebin, ki je pustila zelo velik odmev v tem delu Slovenije, je že mednarodno uveljavljen Praznik kozjanskega jabolka.

V okviru mednarodnega projekta Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine (Program pobude Skupnosti INTERREG IIIA sosedskega programa Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004-2006, ki ga je delno financirala Evropska unija), smo leta 2005 kupili kmetijo Čerček. V okviru omenjene kmetije smo organizirali drevesnico in kolekcijski sadovnjak, ki ga še vedno dopolnjujemo.

Trenutno izvajamo mednarodni projekt IPA v okviru programa Čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007-2013, ki ga delno financira EU z naslovom Od vijeglavke do soka. Javni zavod Kozjanski park je prijavitelj in vodilni partner v projektu, katerega partnerja sta Krajinski park Kolpa in Nacionalni park Risnjak na Hrvaškem. V okviru projekta izvajamo številne aktivnosti: revitalizacija travniških sadovnjakov, prikazi oživitvene rezi, predelava sadja, strokovni sadjarski posvet z mednarodno udeležbo, študije na temo biodiverzitete, trženje produktov, izboljšanje tehnične opremljenosti za vzdrževanje sadovnjakov, ureditev kolekcijskega sadovnjaka z info točko o koristnih organizmih, ustoličenje zglednega lastnika travniškega sadovnjaka na sadjarskem tronu v Podsredi.

V Javnem zavodu Kozjanski park se trudimo, da bi s projektnim delom, mednarodnim sodelovanjem in številnimi aktivnostmi v sadovnjakih ohranili in celo povečali njihovo število v zavarovanem območju. To nam deloma že uspeva. Javni zavod Kozjanski park je lastnik drevesnice že od leta 2003, ki ima skromno pridelavo vendar številni in raznolik sortni sestav. Tako so lastniki sadovnjakov pomladili svoje sadovnjake s številnimi sadikami predvsem starih sort hrušk in jabolk, ki so cepljene na sejanec oz. na bujno podlago. Pomemben je tudi podatek, da imamo za vse sorte registrirana matična drevesa iz katerih nabiramo razmnoževalni material. Ta drevesa se nahajajo na kmetiji Čerček in pri številnih lastnikih sadnih dreves na širšem območju.

Javni zavod Kozjanski park postaja tehnično, logistično in kadrovsko popolnoma usposobljen za prevzem vloge regionalnega centra vzgoje, oskrbe in distribucije tradicionalnih sadnih vrst, kakor tudi s tem povezanega izobraževanja.