Travniški sadovnjaki so značilen simbol podeželske krajine v različnih slovenskih pokrajinah. V preteklosti so predstavljali pomembno panogo kmetijstva, a so jih v zadnji tretjini dvajsetega stoletja pričeli izpodrivati intenzivni nasadi sadja, pretežno v ravninskih predelih Slovenije. Travniški sadovnjaki so območja, ki jih je v preteklosti izoblikoval človek, vendar z njihovo ekstenzivno rabo ni porušil dragocenega naravnega ravnovesja, obenem pa je pridelek sadja zanj predstavljal pomembno ekonomsko kategorijo.

V skladu z načeli sonaravnega kmetovanja postajajo travniški sadovnjaki znova pomemben element razvoja podeželja v smeri trajnostnega razvoja, saj gospodarski pomen ekstenzivne pridelave sadja ni v nasprotju s cilji varstva narave – omenjeno dejstvo je še posebej pomembno na območjih zavarovane narave, kjer je na ta način  izpolnjen osrednji motiv ohranjanja narave.

In kako bi opredelili pojem travniški sadovnjak – to je ekstenziven nasad visokodebelnega sadnega drevja, poimenovan tudi senožetni sadovnjak. Sadje ni edini rezultat gojenja sadnih dreves, prostor lahko izkoristimo tudi za pašo živine ali košnjo trave. Značilno za travniški sadovnjak je, da v njem rastejo visokodebelna sadna drevesa na velikih medvrstnih razdaljah – njihova  gostota se giblje med 50 in 200 drevesi na ha, odvisno od vrste in sorte. Sadna drevesa so vzgojena na bujnih podlagah ali sejancih, v nasadu pa lahko najdemo eno ali več vrst sadnega drevja. Travniški sadovnjaki z vidika ohranjanja narave predstavljajo dober primer naravi prijaznega ali sonaravnega kmetovanja. S svojo značilno podobo hkrati predstavljajo tudi pomembno estetsko kategorijo v prostoru in prispevajo k ohranjanju tipičnega  videza pokrajine. Mnoge živali in rastline so neposredno povezane z omenjenim prostorom, zato z izginjanjem tega habitata izgubljajo svoj edini življenjski prostor – okolje pa dragoceno biotsko pestrost. Ravno visoka stopnja biodiverzitete je razlog za vključitev nekaterih območij med evropsko pomembna naravovarstvena območja Nature 2000 – v Kozjanskem parku znaten delež območja vključuje tudi travniške sadovnjake.

Travniški sadovnjaki so neizčrpen vir genske raznolikosti, ki se ohranja s starimi sortami sadja in je dragocen zaklad za prihodnost. Da je ohranjanje teh habitatov izredno pomembno, dokazuje nacionalni projekt Oživljanje travniških sadovnjakov, ki se v Sloveniji izvaja že od leta 1998.  Rezultat projekta so številni obnovljeni obstoječi   nasadi visokodebelnega sadnega drevja in sajenje novih.  V travniških sadovnjakih pridelano sadje se uvršča v kategorijo ekološko pridelane hrane, ki postaja z vsakim dnem zanimivejše tržno blago in nova priložnost za okoljsko ozaveščene pridelovalce.